Digitalna ječa
Ko stran se od ekrana obrnem
in začutim, da tega jaz zadosti imam
preveč tipkal sem v napravo medmrežno
prisežem si; čimdlje moram stran
Takrat nevidna roka me ohromi,
mi veli; čas, denar boš izgubil,
pridi nazaj, nisi naredil dovolj in
zagotovo mnogo boš zamudil.
Pusti me, digitalni zlodej!
Izčrpan sem, in nimam več idej!
Rad nabiral bi kamilice,
rad bi se šel v kavarno posladkat
rad bi tam drugje obstajal,
brez, da bi se mi dvom porajal.
Računalo vsevedno, prosim te zdaj;
spusti me vendar malo ven,
saj kmalu vrnem se nazaj.